ZGODOVINA JUDA

Judo je nastal na Japonskem v začetku 19. stoletja, natančneje leta 1882. Istega leta, je bila ustanovljena tudi prva judo šola Kodokan. Njen ustanovitelj je bil Jigoro Kano.

Judo je v nekaj letih postal izredno priljubljen, tako med novimi učenci, kot med učenci in mladimi mojstri nekdanjih veščin jiu-jitsu. Judo se je ves čas dopolnjeval in razvijal ter počasi začel nadomeščati jiu-jitsu kot glavno obliko goloroke borbe na Japonskem.

Postopno se je do začetkov 20. stoletja, s pomočjo še živečih mojstrov veščin jiu jitsu, izoblikoval enotni in sistematično urejeni učni program juda.

Judo je po Kanovi smrti leta 1938 nadaljeval svojo pot, tako v smeri veščine, še bolj pa v smeri tekmovalnega športa. Kodokan je iz preproste šole prerasel v večjo organizacijo s sedežem v Tokiu, ki širi, razvija in skrbi za judo v vseh pogledih.

Druga svetovna vojna je pomenila kratek zastoj v razvoju juda. Po drugi svetovni vojni pa se je judo zopet nezadržno širil po celem svetu. Leta 1948 je bila v Londonu ustanovljena Evropska judo unija (EJU). Njeno članstvo se je nenehno večalo. Zaradi želje Argentine, da bi postala članica Evropske judo unije, so se leta 1951 odločili, da jo sprejmejo v članstvo in zvezo članic preimenujejo v Mednarodno judo federacijo (IJF). Leta 1952 je bila ponovno ustanovljena Evropska judo unija v Zürichu.

Leta 1964 je bil judo prvič uradni šport na olimpijskih igrah, leta 1972 pa je postal polnopravna olimpijska disciplina.

TOP